Centralna grapa v Begunjščici je grapa, ki po severni strani pelje neposredno na vrh te razpotegnjene gore. Če vzpon začnemo na Ljubelju, se levo najprej odcepi prvi (lažji) zimski pristop skozi Šentanski plaz. Centralna grapa poteka neposredno nad kočo na Zelenici. Tako, da lahko gremo povsem do koče, če imamo namen tam pustiti karkoli od opreme ali pa zavijemo levo že pred zadnjim strmim vzponom pod kočo. To je proga bivšega smučišča na Zelenici.
Lepo vreme, ki nas je v zadnjem tednu razvajalo je kar vabilo v gore. Visoke temperature so sneg končno predelale in nevarnost za proženje snežnih plazov se je zmanjšala na drugo stopnjo. Predvsem zaradi nizki jutranjih temperatur so bile razmere v dopoldanskem času končno varne – če ta izraz za gore sploh lahko kdaj uporabimo. Snežni plazovi se namreč ne prožijo po prej napovedanem urniku.
Torej ta vikend ne gremo na Blegoš, ampak končno nekam višje. Kolebali smo med vzponom na Krn in med vzponom na Begunjščico. Na koncu so zmagale Karavanke. Predvsem zaradi časa, saj si ob zgodnji uri in normalnem koraku lahko do kosila že doma. Centralna grapa v Begunjščici ima še to prednost, da ni izpostavljena toplim sončnim žarkom, kot je to značilno za nekatera prisojna gorovja.

Obvezna oprema za obisk centralne grape – Cepini Grivel
Prvotni načrt je bil centralna grapa v Begunjščici s turnimi smučkami na nahrbtniku in spust čez Šentanski plaz ter nazaj na Ljubelj. Zaradi pomrznjenega terena bi bili srenači nujni že za zadnji del poti proti Zelenici. Odločili smo se za vzpon brez smuči, saj so bili nekateri brez srenačev, pa tudi sicer je bilo smučanja v letošnji prekrasni zimi že precej. Gremo torej peš.
Centralna grapa v Begunjščici je precej priljubljena tako med planinci, ki se pozimi po njej vzpenjajo peš kakor tudi med turnimi smučarji. Večinoma se smuča nazaj preko Šentanskega ali Smokuškega plazu. Bolj pogumni pa odsmučajo kar po centralni grapi.
Ta vikend – predvsem v nedeljo 28.2., ko smo se na Begunjščico vzpeli mi – je bila Centralna grapa v Begunjščici zelo “prometna”. Že ob 6h zjutraj je kazalo, da bo tako, saj je bilo parkirišče na Ljubelju kljub policijski uri že precej polno. Temperatura je bila ravno pravšnja, saj je termometer kazal le nekaj stopinj pod ničlo. Do Zelenice je šlo zelo hitro. Nekateri so si že v tem delu natikali dereze, vendar sami nismo imeli nikakršnih problemov.
Malo pred kočo, kjer je odcep za osrednjo grapo je že bilo par ljudi, ampak zaenkrat še ni bilo gneče. naredili smo krajši počitek in si nadeli Cepine in dereze. Sama grapa ni bila nič posebnega. Podlaga je bila popolna in dereze so lepo prijemale. Je pa zaradi obilice obiska vzpon že povsem shojen in če nimate želje hoditi po stopnicah, si pač izberete svojo »špuro«.
Centralna grapa ima maksimalni naklon 45° vendar je zaradi tega ne gre podcenjevati. Namreč vsak, ki vanjo vstopi se mora zavedati, da so za tale razmere potrebne izkušnje in primerna oprema. Snežne razmere morajo biti ugodne. Območje centralne grape in Šentanskega plazu je plazovito.

Pred vstopom v samo grapo smo pogledovali proti Y grapi, ampak zaradi velikih opasti na vrhu bo morala počakati do naslednjič. V grapi smo srečali dva planinca, ki sta se že vračala iz sončnega vzhoda.
Izstop je bil zaradi modrine na nebu in res popolnega zimskega dne sanjski. Na vrhu je sicer malce pihalo, ampak nič pretresljivega. Razgledi proti Vrtači, Triglavu, Blejskemu jezeru in proti Avstriji so bili res čarobni. Po fotografiranju smo se napotili proti Šentanskemu plazu. Na poti smo pogledovali levo. Centralna grapa v Begunjščici je bila že precej obiskana.
Opasti na vrhu Y grape in Šentanskega plazu so res fascinantne. 50 višinskih metrov pod vrhom smo se po stari navadi usedli na »teraso« in si privoščili hribovsko malico iz nahrbtnikov. Zdrava prehrana bo danes morala počakati. Bilo je toplo in brezvetrje. Smučarji so prihajali tako z vrha kakor iz doline. Promet je bil kar gost.
Po zasluženi malici smo se spustili po plazu in v spodnjem delu zavili levo proti koči na Zelenici. Pred kočo smo si privoščili še pol ure sončenja ob kavi in pivu ter pokramljali z mimoidočimi in oskrbnico Meto. Iz ležalnikov izgleda teren v grapi veliko bolj strm, kot ko si dejansko v njem.
Centralna grapa v Begunjščici je bila tega dne res obiskana, saj se je v njej vila prava procesija. Nekaj jih je zavilo tudi v Y krake. Spust proti Ljubelju je potekal hitro, saj se je mudilo na kosilo. Tudi tukaj je bilo res neverjetno veliko obiskovalcev. Ljubelj je bil poln sive pločevine.
Popoln dan. Centralna grapa v Begunjščici nas tudi tokrat ni razočarala.