Brana čez Kaptana je pogovorni izraz, ki ga zelo radi uporabljamo planici za dostop na Brano z jugo-vzhodne smeri. Običajno planinsko pot na kamniško sedlo zapustimo malo pod Pastirci, kjer se usmerimo levo proti Bosovi grapi. Odcep ni posebej označen z možici, vendar se vidi uhojena steza, ki preko melišča in ruševja vodi proti grapi.

Bosova grapa [In kako sva jo našla]

Obisk Brane čez kaptasnki greben je bil v planu že vsaj nekaj let, venar je časa malo in vedno pride vmes stvar, ki nam prekriža načrte. Sicer smo bili v prvotnem planu trije, vendar sva na koncu ostala samo dva.

Od doma sva krenila okoli 5h zjutraj in čeprav je na poti proti Kamniku vožnjo ovirala megla, so vremenoslovci napovedovali lep oktoberski dan. Izkazalo se je, da so imeli prav.

Z Jermance, kjer sva parkirala, sva krenila v smeri proti Kamniškemu sedlu. Noč se je počasi poslavljala, zato sva čelne svetilke hitro pospravila. Temperatura je bila idealna – okoli 10°C. Malo pod Pastirci sva bila pozorna na odcep stezice, ki vodi levo z markirane planinske poti. Odcep sva sicer po opisu na forumu na spletni strani pzs z lahkoto našla, vendar se “dobro uhojena pot” kmalu izgubi.

Nadaljujeva po občutku proti najizrazitejši grapi nekje na sredini pobočja pred nama. Ko sva že skoraj pri grapi, levo zaslišiva glasove skupine planincev, ki so očitno usmerjeni v isto smer kot midva, le da so se napotili v najbolj levo grapo. Precej daleč od tiste, ki sva si jo izbrala midva.

Na hitro se posvetuejva in skleneva, da se je bolje spustiti teh nekaj višincev in povprašati za pot, kakor da se obrneva kasneje, ko bova v grapi ali pa, da se celo zaplezava.

Hitro se spustiva in prijazni planinci, ki prav tako niso povsem 100% , da so na pravi poti, naju vseeno prepričajo, da bo ta pot bolj prava. Z njimi je bila tudi pohodnica, ki je omenjeno smer pred leti že opravila in je zatrdila, da je to to. Hvalabogu. Če boste kdaj tole prebrali, se vam še enkrat zahvaljujeva, da ste naju usmerili v pravilno grapo.

Bosova grapa in Kaptanski greben

Nadeneva si plezalne čelade, pohodne palice pa pospraviva na nahrbtnik. Sama grapa ni preveč zahtevna za plezanje. Na zečetku je en daljši skalni skok, kasneje pa jih sledi še nekaj. Poplezavanje je pravi užitek in zelo hitro napredujeva proti vrhu grape. Ostale sva pustila kar precej zadaj.

Na vrhu grape se usmeriva desno v – na oko – neprehoden borov gozdiček. Malo po vseh štirih malo po dveh se nakako prerineva skozi in nadaljujeva po prekrasnem grebenu, ki nudi nepopisne razglede. Na eni strani Krvavec, Veliki zvoh, Kalška gora in greben ter preko Grintavca, Dolgega hrbta, Skute, Rink, Turske gore na drugo stran proti Kamniškemu sedlu in Planjavi.

Jesensko vreme res poskrbi za očarjive razglede. Svoj čar dodajo še rumeni macesni. Pot po grebenu je kar dolga in jo na parih mestih zapirajo skoki, ki pa niso prezahtevni. Na koncu nas greben pripelje na vrh Kaptan, s katerega se je potrebno spustiti na nekakšno sedlo pod Kaptanom. S sedla sledi še en vzpon po precej strmem in s šodrom posutem terenu, nato pa stopimo na hrbet Brane. Od tukaj pa do vrha, na katerem stoji križ, je samo še sprehod, ki je začinjen z veličastnimi razgledi. Pot tukaj je res lepa. Hodimo po mehkih travah in imamo vseskozi razgled na Grintovec, Skuto in vse tri Rinke.

Brana in spust nazaj v dolino

Na vrhu Brane je bilo kar nekaj obiska. Po obveznem fotografiranju in krajšem klepetu z ostalimi planinci, je sledil spust na Kamniško sedlo. Koča je bila tokrat kljub lepemu koncu tedna zaprta. Vseeno pa sva še par minut sedela pred kočo, preden sva se kar po “Kamnik ekspres” melišču spustila do Pastircev.

Pod Pastirci še enkrat pogled na pobočje v katerem je Bosova grapa in nad njo veličasnti Kaptanski greben. Sledila je debata o tem, kje sva zgrešila in kje bo potrebno pristopiti naslednjič. Smer je kljub temu, da je kar dolga, zelo lepa in jo bo potrebno ponoviti.

Tudi preostanek sestopa do Jermance je bil brez posebnosti. Sledil je še zaključek ture s pečenicami, zeljem in pivom v Kamniški bistrici. Osebje v koči je res super in si zasluži vse pohvale za hrano in za gostoljubnost. Kamniško Savinjske alpe, Brana in Kamniška bistrica, res ste nama pripravili super darilo – nasvidenje do naslednjič 🙂