Letošnja zima nas res nenehno razvaja s prelepim vremenom. Razmere za obisk gora so idealne. Tudi ta teden je bil prekrasen, ampak za vikend je bilo napovedano slabše vreme, zato bo potrebno vzeti dopust in odriniti že v petek. Kam? Spet v Karavanke, ampak tokrat ne centralna grapa v Begunjščici, ampak Y grapa Vrtača.
Ljubelj – Zelenica
Začela sva (vsaj zame) precej pozno. Petek je bil zjutraj toplejši od ostalih dni, saj ponoči ni bilo povsem jasno vreme. Štartala sva okoli 7h in termometer je kazal +2°C.
Naredil se je prekrasen dan brez oblačka na nebu. Hiter tempo takoj na začetku je kaj kmalu zahteval, da se sleče nekaj oblačil, saj je bilo zares precej toplo in tudi brez vetra. Nekateri so si pri koči Vrtača že nadeli dereze, vendar midva zaenkrat nisva imela težav.
Nekaj smučarjev je zavilo proti Šentanskemu plazu in nekaj “pešakov” proti centralni grapi na Begunjščico. Midva sva se vzpela do koče na Zelenici, kjer pokramljava s prijaznim možakarjem, ki jo maha proti Suhemu ruševju. Pove nama, da je bil dan pred tem na Vrtači in da so razmere super. Vzpenjal se je po vzhodni grapi, saj je nad Y grapo velika opast, ki naj bi bila po nekaterih objavah na FB tudi že napokana.
Zelenica – Y Grapa Vrtača
Mahneva jo v smeri Vrtače in Stola. Kmalu po neoznačenem odcepu proti Suhemu ruševju, postane pot precej poledenela, saj poteka v senci. Nadeneva si dereze in nadaljujeva vzpon proti škrbini Žleb.
Sonce je tukaj že pokazalo vso moč, ki jo premore v zgodnji pomladi. Na nekaterih mestih se sneg vdira, ampak v glavnem gre brez težav po vrhu. Od Žleba proti vzhodnim stenam Vrtače se nas nabere zanimiva druščina. Trije možakarji s Štajerskega konca, punca, ki jo na Vrtačo maha sama in smučar, ki je na smučeh vztrajal do vstopa v grapo, nato pa si jih je nadel na pohodniški nahrbtnik. Pogledovali smo tudi proti vzhodni grapi, ampak nazadnje je cela druščina zavila v Y grapo Vrtače.
Pohodne palice so romale na nahrbtnike, saj bodo v grapi potrebni cepini. Po sami grapi je šlo brez težav. Proti vrhu grape smo srečali nekoga, ki je že sestopal. Malce grozeče deluje le pošastno velika opast na vrhu grape. Če sem iskren sem na tem mestu kar malo pospešil in se čimprej umaknil na desno.
Na vrhu pri cepinu je malo vlekel veter, zato smo večinoma malicali in malo pokramljali kar takoj pri izstopu iz grape, torej zraven opasti. Vreme tukaj je bilo vreme primerno za kratke rokave. Prispeli sta tudi dve gospe, ki sta se vzpenjali po vzhodni grapi. Povedali sta, da so razmere tudi tam zelo dobre. Po kratkem pogovoru smo jo ucvrli vsak v svojo stran. Nekateri so sestopili po poti pristopa, nekateri po vzhodni grapi, midva pa sva se odločila za južno grapo. Pozneje sva to odločitev kar malo obžalovala.
Vrtača – Južna grapa – Koča pri izviru Završnice – Zelenica
Z vrha jo mahneva po letni poti v smeri Stola. Na začetku je snega dovolj in napredujeva zelo hitro. Toplo vreme pa je na južni strani že opravilo svoje in sneg na tem delu je že zelo ojužen, čeprav je ura šele nekaj čez 10. Na nekaterih delih se je prediralo, zato sva se poskušala čim bolj držati stopinj, ki so se še videle od planincev, ki s hodili pred nama.
Južna grapa je delno kopna, kjer je še ostal novi sneg je mehko, kjer so stare plazovine je trdo. Tako, da res zelo mešane razmere. Mehko, trdo, trava in kamenje. Na strmem delu nisva tvegala in sva šla navzdol zadenjsko, saj je obstajala precejšna nevarnost zdrsa.
Ko sva dosegla letno pot, sva napredovala hitreje. Na sedlu Šija sva srečala tri turne smučarje, ki so jo mahali proti Stolu. Prav nič jim nisva zavidala. Za danes bo dovolj. Pot proti izviru Završnice je brez posebnosti. Na srečo se sneg ni prediral. Pri koči sva si snela zimsko opremo in čelade pospravile v nahrbtnike.
Koča je bila zaprta zato jo kar hitro mahneva do doma na Zelenici, kjer še malo uživava v brezvetrju na soncu. Povejo nama, da oskrbnice Mete ni več. Zanimivo. Še pred tremi tedni ni nič omenila, da namerava oditi. Spust nazaj proti Ljubelju. Veliko turnih smučarjev, ki se gredo razgibati po službi. Lep dan in lepo vreme – vrhunske razmere. Y grapa v vrtači ni razočarala.
Y Grapa vrtača
Stolova vzhodna soseda Vrtača je druga najvišja v pogorju Karavank, toda po položaju se ne more primerjati s karavanškim prvakom. Stol lahko vidimo iz vseh strani, Vrtača pa je skrita in nas od nikoder ne zabode v oči. (Vir: Lepote Slovenije)
![Read more about the article Slovenska Planinska Pot – SPP – [Kako sem jo prehodil v enem zamahu?]](https://karabin.si/wp-content/uploads/2021/06/29-300x169.jpg)
![Read more about the article Begunjščica po centralni grapi [Smučanje čez Smokuški plaz]](https://karabin.si/wp-content/uploads/2022/01/SmokuskiPlaz-300x225.jpg)
