Debela peč januarja 2021

14.1.2021, ko sem se odpravil proti debeli peči, je bilo na na Pokljuki ogromno snega. Priznam, da tako debele snežne odeje še nisem videl. Vreme je bilo prekrasno, ampak zelo mrzlo, saj je termometer zjutraj kazal -15°C . Ob povratku je bilo sicer za dve stopinji topleje, ampak še vedno zelo mrzlo.

Snega je bilo toliko, da sem pot proti planini Zajavornik našel bolj po naključju. Ko sem parkiral na za silo spluženem parkirišču pri odcepu za Šport hotel, je bil na glavni cesti k sreči parkiran avtomobil, približno na mestu, kjer sem imel v spominu, da vodi cesta proti planini Zajavornik.

Povzpnem se na steno napluženega snega in končno zagledam gaz, ki je vodila proti planini. Razen omenjenega avtomobila, ni bilo veliko obiska, saj je bila ura zgodnja in še vedno veljavne omejitve zaradi epidemije.

Sneg je bil povsem suh in kjer si stopil iz gazi si se v trenutku pogreznil do riti. Kljub temu sem na nahrbtnik obesil cepin in dereze. Nikoli ne veš kaj bo višje, čeprav me je že kmalu po štartu obšla slutnja, da z vrhom danes verjetno ne bo nič.

Tempo je bil kar hiter, vendar sta mehak sneg in ozka gaz preprečevala, da bi se podirali kakšni hitrostni rekordi. Kmalu sem bil na planini Zajavornik, kjer je bilo še vse mirno. Tekaške proge so samevale in bile vrhunsko pripravljene za tekače.

Debela peč bo tokrat morala počakati [Bolj točno – Jaz bom moral]

Nadaljujem proti planini Lipanca in pozdravijo me sončni žarki, ki na Pokljuško planoto vnesejo posebno čarobnost. Pod podplati je zaradi mraza dejansko škripalo.

Pri Blejski koči dohitim dve starejši gospe in kužka. Torej le nisem povsem sam. Zavili sta levo in naredili postanek pri koči. Sam pa jo mahnem desno in v strmino nad kočo, vendar pa je bila tukaj gaz že zelo slaba, saj je pred menoj hodil največ eden. Približno 100 višinskih metrov nad kočo se je gaz izgubila.

Nobene smučarske “špure”, nobenega kpljanja – ničesar. Samo še belina in ogromna snežna odeja povsod naokrog. naredim par korakov in sem v trenutku potopljen v sneg do pasu. Nekako se izkopljem iz snega in se vrnem nazaj na planino. Debela peč bo morala počakati. Če ne gre pač ne gre.

Tokrat jo tudi sam mahnem levo – koča je seveda zaradi pandemije zaprta. Mogoče bo proti Mrežcam več sreče.

Mrežce namesto debele peči

Spet dohitim obe gospe in malo pokramljamo. Nasproti pa pride še planinec. Pravi, da je z vrha – juhej – vsaj na Mrežce, če že ne na Debelo peč.

Malo hitreje sem stopil in kmalu prišel na vrh. Po grebenu je sneg toliko držal, da se je celo dalo hoditi po vrhu. Derez nisem natikal. Tudi čelada, je ostala v nahrbtniku.

Vreme je bilo zelo vabljivo in odločil sem se, da mi pripada pol ure počitka in malica. Vendar pa videz vara. Minus v kombinaciji vetra je naredil svoje. Po petih minutah me je tako zeblo, da se pospravil malico in čaj ter se vrnil po isti poti.

Promet se je večal. Srečal sem kar precej smučarjev in tudi pešakov. Od planine Zajavornik proti Pokljuki pa je bilo še posebej živahno. Posebna zgodba je bilo srečevanje, saj se je tisti, ki se umaknil iz steze pogreznil v globok sneg. Ironično sem bil to največkrat jaz.

Zaključek

Pod črto lahko zaključim, da je bil izlet čudovit, kljub temu, da je bila Debela peč neosvojena. Nič zato. Bo že počakala. Ko se bodo razmere stabilizirale in sneg preobrazil bo prišla na vrsto tudi kakšna grapa (mogoče Begunjščica).

Na Debelo peč se vsako leto vsaj enkrat povzpnem, saj je v poletnem času lep družinski izlet, ki vključuje slikovito planino Lipanca, kjer se pase živina in stoji Blejska koča. Zelo zanimiva (predvsem orientacijsko) je tudi nekoliko manj poznana neoznačena pot iz Medvedove konte po stari poti, neposredno na vrh. Vračamo pa se lahko mimo planine Lipanca.