Bivak pod Skuto in Kranjska Rinka - V Koncu in čez Žmavčarje

Za soboto 24.4. je bilo napovedano idealno vreme za obisk visokogorja. Nekaj težav bi utegnile predstavljati le visoke dnevne temperature, ki bi lahko pomenile, da se bo snežna podlaga toliko zmehčala, da se bo prediralo. Bivak pod Skuto in Kranjska Rinka, oziroma vse tri Rinke so bile že dolgo v planu in tokrat se je zdela idealna izbira.

Čeprav so bile na mizi še nekatere druge variante (Grintovec čez dolge stene, turno smučanje na Kaninu…) je na koncu zmagala Kranjska Rinka. Odločili smo se za štart v Koncu in vzpon čez Žmavčarje, mimo bivaka pod Skuto in nato do Kranjske Rinke ter morda še ostali dve, če bo čas dopuščal.

Od doma sva krenila ob 5h. Policijske ure končno ni več in ker so se sprostili tudi nekateri drugi ukrepi bo tokrat obiska verjetno precej. Tudi lepa in sončna napoved bo prispevala svoje. Vožnja do Kamniške bistrice traja eno uro in potem še od doma v Kamniški bistrici pa do izhodišča dobrih 10 minut. Znak za prepoved vožnje do Jermanice in v Konec so spet umaknili, tako da sva se peljala direktno do oskrbovalne žičnice za Kokrsko sedlo.

Poleg naju je že parkiralo par avtomobilov, večinoma pa so bili vsi namenjeni proti Kokrskemu sedlu. Kranjska Rinka je v zimskem času največ obiska deležna iz strani Logarske doline, čez Okrešelj in Turski žleb. Bivak pod Skuto pa je še najhitreje dosegljiv iz Kamniške strani.

Sila narave - Plazovina v Koncu

Začela sva počasi in že po par minutah hoje naju je čakalo presenečenje. Ogromen plaz je zasul kolovoz, ki vodi proti Žmavčarjem. Obvoza po levi nisva takoj našla, zato sva se povzpela na plazovino, ki je bila poledenela. Kolegu je spodrsnilo in ob lovljenju ravnotežja se mu je zlomila palica. Pohodne palice lahko vzpon oziroma spust čez Žmavčarje zelo olajšajo, vendar se nisva vračala k avtomobilu, kjer so bile še ene rezervne palice. Bova že kako.

Ogromen nanos materiala, drevja, kamenja in snega sva nekako obvozila in spet našla stezo po kateri sva se nato vzpenjala po ključih skozi gozd. Omenim naj še, da je v gozdu neverjetno veliko število miši, ki so zgleda letos imele dobre pogoje, saj jih je povsod dovolj. Tudi ob poti na Blegoš jih kar mrgoli.

Snežna odeja se začne na višini okoli 1700 m. Palice so zamenjali cepini. Sneg je bil trd in hoja z derezami je bila prava poslastica. Naju je pa kar presenetila dolžina in pa strmina vzpona, saj se je do bivaka zares vleklo. Pa tudi strmina proti vrhu prav nič ne popušča. Svoje je dodalo tudi sonce, ki se je prikazalo in pričaralo res lep dan. Bilo jo zelo vroče in brez vetra, tako, da sva se kar razveselila, ko sva končno zagledala bivak pod Skuto.

Končno Bivak pod Skuto

Pri bivaku sva si privoščila malico in fotografiranje. Srečala nisva nikogar. Zadnji obisk v bivaku je bil po vpisih sodeč pred enim tednom. Bivak pod Skuto je res zelo lep, če ne najlepši bivak v slovenskih gorah. Tudi notranjost je čista in urejena. Nadaljujeva proti Rinkam in po poti občudujeva veličastno Skuto, Grintovec in Tursko goro. Na Turski gori končno opaziva tudi nekaj drugih planincev. Kranjska in Koroška Rinka, pa že gostita smučarje, ki uživajo v idealnih razmerah. Sonce je naredilo svoje in zmehčalo zgornjo plast snega, kar je za turno smuko idealno. Ko smo si par tednov nazaj privoščili turni smuk s Krna, razmere niso bile tako idealne.

Pod Koroško Rinko pokramljamo z dvema planinka, ki sta se že vračali. Zadnje metre proti vrhu so bile razmere mešane. Od globokega prediranja pa do zamrznjenih plat snega. Snega je povsod še ogromno.

Na vrhu smo se kar malo zaklepetali s skupino deklet in fanta, ki so po obisku Kranjske rinke, nadaljevali še na Tursko goro in sestopili na Okrešelj.

Midva pa sva jo po isti poti mahnila proti bivaku, kjer sva še malo uživala v brezvetrju in toplemu soncu. Nato sva se spustila nazaj v dolino. Sam sestop pa zaradi ravno pravšnje omehčanosti snega pravi užitek. V spodnjem delu je bil sneg že povsem moker. Dereze in cepin pa so bili seveda še zmeraj nujni.

V Kamniški Bistrici je bilo pestro, saj so si mnogi ljudje končno spet lahko privoščili izlet. Popila sva pivo in si privoščila golaž ter jo mahnila proti domu.

Dolgo načrtovana tura – v Koncu – Bivak pod Skuto – Kranjska rinka je končno opravljena. In to v zimskem času. Vse je bilo popolno, edino zaščita pred soncem je ostala doma. Sonce je naredilo svoje in sledi par dni mazanja z gelom Aloe Vera, ki bo (upajmo) ublažilo opekline.

Galerija slik